objavljeno: 07 Dec, 2020
Le resnično je lepo René Descartes (1596–1650)
Z Domom starejših občanov Ajdovščina sodelujemo vse od leta 2018, ko smo tedaj prvi letniki gimnazijskega programa predstavnike starejše populacije popeljali na panoramsko vožnjo po nam najbližji »metropoli Wajdušni«. S tem sodelovanjem se je začelo tudi moje spoznavanje starostnikov. Modrost, ki jim jo pripisujem, je plod mnogih izkušenj, zaradi česar imajo sposobnost, da se prek analize vzrokov in posledic življenjskih dogodkov v nepričakovanih situacijah odzovejo optimalno. Toda človeku modrost ni kar dana. Slovenski pregovor, da je vsak svoje sreče kovač, namiguje na dejstvo, da mora biti odgovornost lastna slehernemu posamezniku. Vsak je odgovoren za svoje odločitve, iz katerih gradi lastno modrost. Starost in izkušnje, ki jih imate stanovalci doma starejših občanov v Ajdovščini, pa mi potrjujejo tudi, da je sledenje idealu pravi smisel življenja. Ideal je nekaj, po čemer hrepenimo, a nam je nedosegljivo in premnogokrat izmuzljivo. Je kot želja po neskončnem znanju, ki je sama sebi tudi ideal. Več kot vemo, bolj neskončen je bazen znanja. A vendarle je prav nedosegljivost ključna za posameznikovo osmišljanje. Predstavlja namreč najvišji življenjski cilj, do katerega vodi osvajanje manjših ciljev. Da je pot osmišljena, vidimo v sreči in zadovoljstvu, ki sledita malim zmagam. Ideal je orientacijsko sredstvo za dosego najvišjega človekovega potenciala, ki zahteva upoštevanje tradicionalnih vrednot, kot sta spoštovanje in trud. Tako kot mladenič v romanu Dostojevskega z istoimenskim naslovom Mladenič ste se tudi vi v mladosti odločili slediti idealu, ki vas je pripeljal do častitljive starosti. Že samo oblikovanje ideala in sledenje temu ni lahka naloga. Niste se ujeli v past lažnih vrednot ideologij polpretekle zgodovine, danes pa se morate spopadati z njenim enako nevarnim protipolom, materializmom. Vse na svetu ima svoj smisel. Tudi kaos, ki je venomer prisoten v posameznikovem življenju, ni brez razloga. Ni namenjen temu, da bi nas sadistično izživljal, temveč je vzrok trpljenja, katerega posledica je občutenje individualnega napredka. Ta je možen le z zadostno vztrajnostjo in suvereno osebnostjo. Vi niste podlegli trpljenju, uvideli ste smisel kaosa in še vedno uresničujete neskončen človekov potencial, ki ni le sposobnost pomnjenja ali hitrega mišljenja, ampak je mnogo več. Je medosebna inteligenca, ki zmore uravnavati medčloveške odnose in je znotrajosebna inteligenca, ki se kaže v razumevanja vzrokov in posledic. Poleg teh dveh se v brezmejnosti človeškega bitja skrivajo še mnoge druge plemenite inteligence. Ob vsaki izmenjavi pogledov s starostnikom se mi razkrije del njegove duše. Morda se mi ravno zato Platonova misel, da se lepota odraža na človekovem obrazu, potrjuje ob stiku z vami. Lepota preizkušenosti in modrosti duše, ki je zaznavna skozi oči, me vedno znova pretrese. Prav zato mi je vsako druženje z mojim starim očetom v neverjetno srečo. Njegova modrost je sorazmerna z dvaindevetdesetimi leti starosti, je torej praktično neskončna. Zdi se mi, da sedaj razumem stare in prežete obraze Rembrandtovih starčkov – so lepota in modrost v funkciji sreče. Zavedam se, da pišem na podlagi skromnih izkušenj, a vendar stojim za tem, kar pišem. Moje besede niso besede pomilovanja, temveč občudovanja in spoštovanja. Močna je želja, da bi v trenutku posegel po vseh možnih življenjskih izkušnjah in prehitel čas ter si tako polastil mero vašega potenciala. Žal tako ne gre, saj sta materija in čas v neposredni odvisnosti. Odgovorno obnašanje, premišljene odločitve in čas so dejavniki, ki me bodo privedli do modrosti in spoznanj, ki si jih lastite vi. Doživeli ste mnoge težke in lagodne čase. Trenutno vam ni lahko, a prepričan sem, da boste tudi skozi to obdobje zmogli suvereno stopiti, kot ste to dokazali že mnogokrat. Naj vam služi zdravje in naj vam dejstvo, da vas ljudje čislamo in na vas mislimo, vliva pogum in zadovoljstvo.
Feliks Možina, dijak 4. letnika Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina